Siva ekonomija: kaj je in kakšne so njene posledice?

Siva ekonomija: kaj je in kakšne so njene posledice?

Siva ekonomija je v Sloveniji že dlje časa kar precej pereč problem. Gre namreč za delo na črno in s tem utajevanje davkov, ki bi jih morala prejeti država. Ta denar se nato razdeli na različna področja od pomoči do vlaganja v nove projekte, ki bi morali državo peljati naprej.

Prav zato se oblast zelo trudi, da do tega ne bi prihajalo. Ampak zakaj ljudje sploh to počnejo in kaj imajo od tega? Pri utaji davkov je vse jasno. Po plačilu na roke država nima nič od tega, nekomu pa v žepu ostane neupravičen denar. Kazni za utajo davkov so načeloma precej hude, a jih je težko odkriti, še težje dokazati.

Siva ekonomija in posledice za našo družbo

V osnovi smo rekli, da je siva ekonomija udarec za davčno službo in naš državni proračun. A poglejmo še nekoliko globlje. Siva ekonomija je tudi znak, da se ljudje ne zavedamo pravne države, menimo, da smo nad njo, in da lahko počnemo, kar nas je volja. Temu seveda ni tako. Denar, ki se v državni račun steče na račun davkov, je razporejen po različnih kanalih in posledično vrnjen nazaj v družbo.

Prav zato lahko danes rečemo, da živimo v socialni družbi, kjer je za vse dovolj dobro poskrbljeno. Pa je res? Delo na črno je še eden izmed bolečih delov sive ekonomije. Neprijavljeni delavci delajo za minimalno plačo, ob tem pa niso zavarovani in se jim ne plačuje za pokojnino. Danes morda za nekoga nepomembno, a ti ljudje bodo čez nekaj let težava za celo državo.

Pa Slovenija?

Na žalost se naša država uvršča precej visoko na lestvici sive ekonomije v EU, čeprav lahko rečemo, da vendarle ne v sam vrh. Skrbi predvsem dejstvo, da je mentaliteta prebivalcev dostikrat takšna, da smo pripravljeni kršiti zakon, če bo na koncu nekaj ceneje.

S tem ko ne jemljemo računov v lokalih, ko spijemo kavo, ali pa pri frizerki z nasmeškom plačamo kak evro manj, ker nam ne napiše računa, prispevamo velik delež v koš sive ekonomije. Na koncu so številke zares gromozanske in verjetno se bo morala najprej spremeniti naša miselnost, šele nato lahko pričakujemo rezultate.

Kakšne rešitve so na voljo?

Vsekakor je potrebnega več nadzora s strani pristojnih, državnih služb. Izgovori, da ni na voljo dovolj inšpektorjev, seveda ne služijo ničemur. S stalno prisotnostjo se podjetjem vcepi nekaj več strahu in spoštovanja do zapisanih zakonov, ki velevajo pošteno prakso in izboljšanje finančnega stanja tako zaposlenim kot državi.

Potrebno se je zazreti tudi vase. Če bomo preklopili na moderen način življenja z zavedanjem, da s sledenjem sivi ekonomiji ne profitiramo, pač pa na dolgi rok vsi izgubljamo, se bo stanje počasi izboljšalo. Utopično je pričakovati, da bomo kdaj v popolnosti odpravili sivo ekonomijo, a vsekakor jo lahko spustimo na neko sprejemljivo raven. Čeravno siva ekonomija nima mesta v naši družbi.