Podobno kot v čebeljem panju so v vsakem podjetju tri kategorije zaposlenih. To so matica oziroma vodja, delavci in še nekaj tistih, ki ravno tako prispevajo k uspešnosti podjetja. Da sta produktivnost in uspeh lahko na dovolj visoki ravni, je v veliki meri odvisno od vodje.
Vsak vodja bi moral imeti znanje in strokovnost, da ga ljudje sploh lahko cenijo in spoštujejo. Precej pomembno je tudi, da so sodobni vodje očarljivi in duhovni. K sreči se za dobro vodenje podjetja marsikaj da priučiti. Kljub temu je vodenje v številnih podjetjih še vedno slabo. Kako prepoznati slednje?
1. Jemanje zaslug drugih
Slab vodja za napake vedno krivi druge. Kadar pa gre ekipi dobro, si zasluge praviloma jemlje zase. Slednje izjemno negativno vpliva na delovanje in uspešnost kolektiva.
Posledično ekipa ne more delovati homogeno. Zaposleni se zaradi omenjenega ne ukvarjajo več s skrbjo, ali bo šlo vse po načrtih, temveč jih skrbi, kako se bo odzval njihov vodja.
2. Izogibanje pogovorom
Če vodja podjetja ni odprt in pripravljen na konstruktivne kritike, ga zaposleni smatrajo za osebo, ki nima posluha za težave. Prav tako izgubijo zanimanje za reševanje težav. Njihova pripadnost do podjetja in zagnanost za delo se zmanjšata.
Problem pri nadrejenih je, da večkrat nimajo posluha za težave.
Dejstvo je, da je težko najti vodjo, ki bi užival v pogovorih, kjer so v ospredju težke in neprijetne teme in kjer zaposleni izpostavljajo nezadovoljstvo glede marsičesa – dela, vodstva, sodelavcev. Kljub temu bi moral biti vsak dober vodja pripravljen tudi na takšne situacije.
3. Ustrahovanje zaposlenih
Slabo vodenje v podjetju s seboj prinaša številne neprijetne situacije. Med drugim zagotovo tudi ustrahovanje delavcev. Vzbujanje strahu pri zaposlenih seveda lahko na kratek rok prinese celo kaj dobrega, a na dolgi rok to dokazano negativno vpliva na delovanje zaposlenega, posledično tudi na poslovanje podjetja.
Slab vodja torej svojim podrejenim rad daje občutek, da morajo biti za svoje delo vsak dan hvaležni, obenem se morajo povsem strinjati z njegovimi idejami, četudi niso nujno izvedljive.
4. Posebni privilegiji posameznikov
Slab vodja si pogosto med podrejenimi izbere nekoga, ki mu je najbolj naklonjen in zato z njim najlažje dela. Seveda je povsem človeško, da se z nekaterimi osebami bolje razumemo ter ujamemo pri delu, a bi se moral vodja pri svojih zaposlenih vzdržati pretiranega vzpostavljanja prijateljskih odnosov s posamezniki, ki so mu najbolj ljubi.
Drugi zaposleni v ekipi zelo hitro opazijo, da ima nekdo privilegije, kar negativno vpliva na njihovo motivacijo ter zagnanost. Pogosto delo drugih namreč ostane precej neopaženo.
5. Nezaupanje in stalni nadzor zaposlenih
Številni vodje imajo občutek, da delo zagotovo ne bo dovolj dobro opravljeno, če sami ne bodo ves čas bedeli nad še tako majhno nalogo. Seveda je strah, kakšen bo končni rezultat, prisoten pri vsakem vodji, a dober vodja se od slabega v tem primeru loči po tem, na kakšen način primerno delegira delovne naloge zaposlenim.
Če zaposleni večino časa uspešno dosegajo zastavljene cilje ter primerno opravljajo svoje delo, bi jim moral vodja izkazati zaupanje. Slednje je ključno za krepitev kreativnosti in motivacije med vsemi zaposlenimi.