Vlada se je s predvidenimi drastičnimi ukrepi varčevanja osmešila. Ko je popustila, pa je pokazala, da ni vedela kaj pravzaprav hoče, da se ni uskladila sama s seboj in da se je pravzaprav »malo hecala«. Oblast zahteva potrebno občutljivost in odgovornost, če želi ohraniti verodostojnost. A te teme niso tako nepomembne, da bi se z njimi smeli hecati, še najmanj pa sme kaj takega početi vlada.

O ukrepih spodbujanja gospodarstva še vedno vemo zelo malo. Le rast, investicije, poraba in povečanje denarja v obtoku lahko zažene gospodarstvo. V ponedeljek sem sedel na večerji s turškima ministroma, za gospodarstvo-Zaferom Caglayanom in za evropske zadeve ter glavnim turškim pogajalcem Egemenom Bagisem, ki sta spremljala turškega predsednika vlade Erdogna, ki je na Bledu prejel priznanje »svetovni politik desetletja«. Veliko razlogov utemeljuje to prestižno priznanje, saj bi se od Turčije lahko veliko več učili in naučili, če bi le prenehali s slepim kopiranjem škodljivih, vzorcev in nerealnih pričakovanj, ki jih EU vse manj uspešno vsiljuje Nemčija.

Lanski izvoz Turčije s 75 milijoni prebivalcev je dosegel »le« 175 milijard, do leta 2023, pa bi ga radi povečali na 600 milijard. 3,5 krat bodo povečali izvoz in tako dosegli rast, ki je že leta najvišja v Evropi. Ti cilji pa za njih nikakor niso dosegljivi z varčevalnimi ukrepi, ne z zniževanjem plač javnih uslužbencev ali zaposlenih v gospodarstvu. Dvig standarda in blagostanja ljudi je dokazano prepričljiva pot navzgor, ki jo uspešno uveljavlja država, s katero se pri nas marsikdo ne želi preveč ukvarjati. Politična samo-zagledanost in »slepota« za uspešne modele in gospodarske uspehe drugih ne pomaga. Nasprotno, škodi nam. Tako Evropa kot EU bi se morale več naučiti od Turčije, preden bo prepozno, ko bomo spoznali, da smo že zaostali.

Kako bomo dosegli rast, če pa se celo v primeru podjetij, ki so med biti ali ne biti, sprašujejo od kod prihaja denar za dokapitalizacijo, kot je to v primeru Primorja. Namesto, da bi bili veseli vsakega milijona evrov ali dolarjev, ki pridejo od zunaj ali pa se vrnejo nazaj, se sprožajo gonja in dvomi o namenu, poreklu in resnosti sovlagateljev. Stečaj Primorja za vipavsko dolino pomeni pravo socialno katastrofo, ki je v »Ljubljani« - v vladi ne doživljajo tako resno. A tudi kanclerka Angela Merkel in Nemčija tragedije v Grčiji, Španiji, na Portugalskem ne doživlja ne osebno in ne neposredno. Politična sprememba v Franciji lahko pomaga Nemčiji, da bi čim prej razumela nujnost razvoja novih gospodarskih instrumentov za izhod iz krize, ni pa nujno. Potrebujemo dogovor o ustanovitvi evropske bonitetne agencije in uvedbo evropskih obveznic. Tako bomo lahko dobili cenejši denar, podprli gospodarstva in spodbudili rast.

 

Moja politična skupina ALDE je v EU zelo glasna in vztrajna v zagovarjanju in promoviranju take prihodnosti. Tudi LDS diha enako, le njen glas je premalo slišan.

 

Jelko Kacin