Ponovljene volitve ljudi postavljajo pred dilemo koga naj volijo? "Nove stranke", ki jim prevzem odgovornosti pravzaprav ne diši in jahajo bolj na valu nezadovoljstva kot pa alternativnega programa ali tradicionalne stranke, ki so jim odrekli podporo do te me, da niso mogle sestaviti večine? Dilema je ogromna, odziva volivcev pa ne more zanesljivo napovedati nihče. Do volitev je še nekaj časa, volivci pa bodo iskali nova in bolj prepričljiva sporočila. Mnogi dobro vedo, da biti proti ni dovolj.

V EU se že dogajajo zgodovinske spremembe. Bonitetna agencija EU je že ustanovljena, le zagnati jo je še potrebno. Če bo hitro sprejeta odločitev za uvedbo "modrih obveznic", ki bi lahko pokrivale potrebe držav članic, ki so zadolžene do 60% BDP, bi bil to zgodovinski dosežek in odločilni korak za zagon gospodarstev EU. Z bonitetno oceno naše bonitetne hiše bi obrestna mera za tak kredit padla na nivo stroška, ki ga ima Nemčija, torej pod 2%, danes pa Slovenija plačuje skoraj 7%. To je krivično in predrago, za možnosti financiranja zagona gospodarstev, torej najprej gradbeništva, pa je ključno. Taka pozitivna sprememba bi močno vplivala na stanje duha v EU, tudi v Grčiji. Tam večina ljudi še vedno misli, da mora država ostati tako v EU in evro območju.

Za Grčijo je potrebna drugačna rešitev: "raztegnitev" obdobja odplačevanja sedanjih dolgov na 20 do 25 let, oblikovanje posebnega sklada v katerega mora prispevati tudi Grčija in vse države, ki so zadolžene za več kot 60%. Gre za tako imenovani rdeči dolg, ki pa bo zahteval višjo obrestno mero oz. višjo stopnjo donosnosti. Modeli reševanja dolžniške krize so razdelani, hitro lahko postanejo tudi operativni, potreben je zgodovinski dogovor voditeljev držav in vlad in seveda sodelovanje Nemčije. Če se bo vse to zgodilo že v tem času, bo to močno vplivalo na vse, tudi na Grke in cel svet.