Jelko Kacin (ALDE, LDS) je glasoval proti odlogu glasovanja o tej zadevi, kar je poskušala doseči skupina EPP in podprl stališče odbora LIBE, ko gre za posredovanje podatkov t.i. točka SWIFT.
»Današnja odločitev EP je jasno pokazala, kdo ščiti pravice in interese državljank in državljanov EU. Svet - z drugimi besedami šefi držav in vlad na eni strani ter komisija na drugi strani so se uklonili pritiskom iz ZDA na škodo ne le pravic državljank in državljanov ampak predvsem ugleda EU«, meni Kacin in dodaja, da gre za eno največjih zmag evropskega parlamenta v boju za človekove pravice in za uveljavitev EU na mednarodni sceni in tudi za realen pogled na izzive terorizma.
»Terorizem namreč ne hranijo finančni viri pač pa se nosilci terorističnih dejavnosti hranijo z napačnimi političnimi odločitvami. Evropski parlament je danes rešil ugled in obraz EU«, še dodaja Kacin.
Predsednik največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je sicer tik pred današnjim glasovanjem predlagal preložitev glasovanja. Njegov predlog so podprli tudi evropski konservativci in reformisti (ECR). Parlament je nato predlog o preložitvi glasovanja zavrnil - podprlo ga je 290 poslancev, 305 jih je bilo proti, 14 pa se jih je vzdržalo.
Nova evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je dejala, da tudi Evropska komisija podpira preložitev glasovanja. Po njenih besedah bi komisija ob preložitvi glasovanja dobila mandat za nova pogajanja o stalnem sporazumu že konec februarja, nato pa bi nemudoma začela pogajanja z ZDA. "Moj cilj je doseči nov sporazum, ki bi imel varovalke za zaščito podatkov," je zatrdila Malmströmova. Predsednik skupine socialistov Martin Schulz je ob tem komisarko vprašal, zakaj tega ni podpirala že v času švedskega predsedovanja v drugi polovici lanskega leta.
Poročevalka o sporazumu Swift v Evropskem parlamentu Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE) pa je parlamentu predlagala, naj glasuje proti, saj, kot je dejala, Svet EU ni izpolnil vseh pogojev za preložitev glasovanja. Po njenih besedah je imel Svet EU dve leti časa za sklenitev boljšega sporazuma "Če bi ameriška administracija ameriškemu kongresu predlagala nenadzorovan pretok zasebnih podatkov ameriških državljanov, vsi vemo, kaj bi kongres odgovoril, kajne?" je še dejala evropskim poslancem tik pred glasovanjem.
Začasni sporazum Swift je začel veljati 1. februarja. Države članice EU so sporazum podprle konec novembra lani, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki daje parlamentu več pristojnosti na tem področju. Tudi to je povzročilo veliko vroče krvi v Evropskem parlamentu na račun tega sporazuma.
Swift je sicer zasebno podjetje, ki upravlja s podatki o transakcijah na tisoče bank. Sedež podjetja je v Belgiji, ima pa tudi podružnico v ZDA. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je ameriška vlada od podružnice Swifta v ZDA zahtevala dostop do vseh transakcij s ciljem učinkovitega protiterorističnega ukrepanja.
STA, PR LDS
|
