Bruselj, 11. januarja (STA, PR LDS) - Visoka zunanja predstavnica EU in prva podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton je danes na zaslišanju v Evropskem parlamentu v Bruslju poudarila, da je njena prioriteta, da se bo glas EU slišal v svetu, ter da pri tem svojo dvoklobučniško vlogo razume kot prednost, ne problem. Na vprašanja je odgovarjala samozavestno in s humorjem.

Ashtonova je v uvodnem desetminutnem govoru pred vprašanji članov zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta poudarila, da EU potrebuje učinkovita partnerstva z najpomembnejšimi igralci v svetu, med njimi ZDA, Rusijo in Kitajsko pa tudi Turčijo in Japonsko.

Njena glavna prioriteta pri tem je vzpostaviti učinkovito evropsko zunanjo službo, pri čemer se ji zdi ključno povezati vse obstoječe instrumente v eno samo koherentno strategijo. "Moja naloga je, da vse to povežem in zagotovim vodilno vlogo," je poudarila.

O evropski zunanji službi je povedala še, da EU potrebuje "najboljše in najpametnejše ljudi", da bo proračun ne glede na strukturo podvržen strogemu nadzoru parlamenta ter da se je delo že začelo in da sama osebno skrbi za to, da je pospešeno in da bo podroben predlog res potrjen do konca aprila, kot je načrtovano.

Med osrednjimi zunanjepolitičnimi temami je Ashtonova naštela Afganistan, Pakistan, Bližnji vzhod, Somalijo, Jemen, Irak, Iran, Zahodni Balkan, pri čemer je izpostavila Bosno in Hercegovino, ter Ukrajino. Povedala je tudi, da gre kmalu na obisk v Washington in da nato upa tudi na obisk v Moskvi in Pekingu.

"Spoštovana kandidatka, 2. decembra sem vas v imenu ALDE vprašal o vašem videnju prihodnosti BiH in vloge EU. Zelo ste bili redkobesedni in zadržani. V mesecu dni so se razmere zelo poslabšale. Vodja vašega urada v Sarajevu Valentin Inzko poziva k preventivnem delovanju, čas pa se hitro izteka. Konsenza za ustavne spremembe ni. Napoved in konkretni koraki za izvedbo referenduma o samostojnosti Republike Srbske grozi z realno nevarnostjo razpada BiH. Razpad BiH pa bi drastično poslabšal politične razmere v širši regiji. Naj vas spomnim, da bo letos minilo 15 let od genocida v Srebrenici. Ne smemo pozabiti, kaj bi to pomenilo v luči razpada BiH! Kaj in kdaj nameravate predlagati in storiti na področju kriznega upravljanja v BiH", je v svojem vprašanju izpostavil Kacin.

Baronica Ashton se je odgovoru na konkretno zastavljeno vprašanje izognila. Menila je, da si je Karl Bilt močno prizadeval zagotoviti napredek, a ni uspel. Dobro je, da se bližajo volitve. Po njenjih besedah, je časa še dovolj, saj so volitve šele jeseni, v oktobru. Povedala je, da je v dnevnih stikih z Valentinom Inzkom, več pa je potrebno storiti za ljudi, ki si želijo videti BiH v EU. "Ni potrebno preveč poslušati politikov, raje prisluhnimo ljudem". Kdo, kdaj in na kakšen način pa ni pojasnila.

V nadaljevanju zaslišanja, je isto vprašanje ponovno aktualiziral Eduard Kukan, predsednik delegacije EU za odnose z državami JV Evrope, ki se je skliceval prav na konkretno vprašanje Kacina. V odgovoru pa je Ashtonova dodala, da so razmere v BiH zapletene, da: "...jo ta država najbolj skrbi.!" Priznala je, da si prizadevajo ukrepanje EU uskladiti z ZDA. Rezultat naporov naj bi bila država, ki bo spoštovala vse svoje etnične enote. "Kako bomo to dosegli, pa danes še ne vem!" je zaključila.